Fotografi Fotoslovo se zavedamo, da fotografiranje pogrebnih slovesnosti še zdaleč ni enostavno.
Po eni strani si želimo vse zabeležiti, po drugi strani pa si ne želimo motiti svojcev, ki so se prišli poslovit od pokojnika.
Za profesionalnega fotografa je fotografiranje pogreba dogodek, kot vsak drug. Karkoli fotografiramo, pa naj bo to zabava ali pogreb, fotograf ni in ne sme biti v prvem planu. Do neke mere so pogrebi res specifični, saj ne gre zgolj za reportersko fotografijo, pri kateri zabeležimo dogajanje. V tem primeru želimo prikazati zgodbo. Končni izdelek je album, ki govori svojo zgodbo. Tako, kot jo je v tistem trenutku videl fotograf. V to našo zgodbo, moramo vključiti tudi nekaj detajlov (rože, robček, solza od blizu), izogibamo pa se obrazov žalujočih, razen seveda ožjih svojcev s katerimi smo se dogovorili za fotografiranje.
Manjkati ne smejo široki kadri (totali), ki prikažejo veličino dogodka. Zagotovo moramo »ujeti« kapelico od zunaj in znotraj. Predpogoj je, da smo na pokopališču dovolj zgodaj, ko večine žalujočih še ni. Odvisno od vrste pogreba (krščanski, muslimanski, pravoslavni…) zajamemo bistvene elemente. Če se omejimo le na krščanskega, bomo zagotovo potrebovali fotografije rož, sveč, žalne knjige v rokah, križa, duhovnika, govorca/cev, pevcev, sprevod…
Med mašo, povsem na začetku, naredimo nekaj posnetkov ambienta in se nato diskretno umaknemo. Med tem lahko naredimo fotografije groba, ko je le ta še prazen. Praviloma med tem časom h grobu prinesejo tudi večino cvetja in sveč, ki niso na mrliškem vozu. Pred izhodom iz cerkve počakamo sprevod in s teleobjektivom naredimo fotografije od daleč. Tudi kakšen total ne bo odveč. Grobu se ne približujemo, ampak fotografiramo od daleč. Ko je pogrebna slovesnost zaključena, pa naredimo še nekaj bližnjih posnetkov groba z rožami.
Če je le možno, ne uporabljamo bliskavice po nepotrebnem. Še najtežje je to izvedljivo poleti ob hudi vročini, ko so na ljudeh ostre sence. Takrat izkoristimo obraze v temi, saj si jih praviloma ne želimo v prvem planu. Ko sonca ni in je vse skupaj temno, teh težav ni. Lahko si pomagamo tudi s stojalom in daljšimi časi. Hitrih premikov na pogrebih ni, zato je fotografiranje z daljšimi časi povsem na mestu. Pa še ambient se poudari. Najbolje bo, da fotografiramo z dvema fotoaparatoma pri čemer imamo na enem širokokotni objektiv na drugem pa teleobjektiv. Če imate možnost, potem nastavite zaklop na tiho, da v tišini med pogrebno slovesnostjo ne bodo zvoki zaklopa preveč moteči.
Fotografi Fotoslovo delamo običajno v parih. Le tako lahko ujamemo vse pomembnejše motive iz več zornih kotov. Večkrat se lahko zgodi, da se nam kdo postavi v kader ali ne moremo narediti posnetka iz kakšnega drugega razloga. Vedno pa vemo, da se lahko zanesemo na partnerja, ki je na drugi strani.
Po končanem fotografiranju pa nas čaka še dolgotrajna obdelava fotografij, ki dokončno loči profesionalnega fotografa od amaterja.